Najstarejša in še vedno najpogostejša uporaba tekstilnih materialov je v proizvodnji oblačil. Najstarejši dokazi o obstoju človeških oblačil so jamske poslikave iz kamene dobe. V tistem času so za izdelavo oblačil uporabljali kožo ulovljenih živali.

Naslednji korak v izdelovanju oblačil in obutve je tesno povezan s človekovim razvojem – ne le z razvojem njegovih spretnosti in znanja, temveč tudi z razvojem inteligence in družbenim razvojem.

 Sčasoma so oblačila poleg praktične funkcije (zaščita pred neugodnimi vremenskmi razmerami) pridobila tudi družbeno funkcijo – pokrivanje golega telese, povezovanje z določenimi skupinami, družbenim položajem itd.

V 20. stoletju je ta industrijska panoga hitro napredovala, predvsem s stališča priprave novih materialov, vse večjega izpopolnjevanja strojev in uvajanja novih tehnologij. 

Izmed nedavnih pomembnih inovacij na tem področju je npr. vredno omeniti začetek proizvodnje mikrovlaken (na Japonskem v 80-tih letih prejšnjega stoletja) in razvoj tehnologije za izdelavo tkanin iz nanovlaken (od druge polovice 80-tih let prejšnjega stoletja).